SREČKO KOSOVEL IN KONSTRUKTIVIZEM
Datum novice: 10.09.2022
Šolsko leto 2018/19
OŠ Koroški Jeklarji
KOSOVEL IN KONSTRUKTIVIZEM
Pri književnem pouku slovenščine v osnovni šoli obravnavamo najrazličnejša umetnostna besedila in njihove ustvarjalce ter obdobja, v katerih so živeli in ustvarjali. V devetem razredu je po učnem načrtu predvideno, da (s)poznajo tudi Srečka Kosovela in konstruktivizem. Ta izraz si je »Kosovel sposodil iz takratne moderne umetnosti. Ker smo skozi leta poučevanja ugotovili, da učencem ta tematika predstavlja številne težave, da jo slabo oz. sploh ne razumejo, smo se odločili, da učno snov predstavimo na drugačen, sodoben način. V okviru projekta SKUM se nam je v šolskem letu 2018/2019 ponudila možnost, da pri obravnavi uporabimo posebne metode dela, npr. tandemski pouk učitelj-umetnik, ki ga v učni proces v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju redko vključujemo, prenos konstruktivizma s pomočjo umetnika Cirila Horjaka v novo situacijo, v strip; obdobje pa so učenci spoznavali tudi s pomočjo lokalnega okolja (s formami vivami) in v tesni povezavi s kulturnimi ustanovami (Moderna galerija v Ljubljani, Koroški pokrajinski muzej Ravne na Koroškem, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika).
Učno snov o Srečku Kosovelu in konstruktivizmu smo s presledki obravnavali od marca 2019 do zaključka šolskega leta 2018/2019, potekala pa je v petih korakih, in sicer občutljivost, osmislitev, dialoškost, ustvarjalnost in družbeni angažma. V okviru teh korakov smo izvedli več dejavnosti. Kot osnovne vsebinske cilje smo si zastavili, da učenci pokažejo zanimanje za učno snov, da jo razumejo (uporaba spoznanj v novih situacijah), da si jo zapomnijo, da (po)ustvarjajo, osnovni cilj pa je bil spoznavanje temeljnih značilnosti konstruktivistične pesmi.
V prvem koraku smo si ob kulturnem dnevu v Ljubljani ogledali Moderno galerijo. Kustosinja nam je predstavila stalne zbirke in razstave, večino časa je namenila predstavitvi avantgardnih smeri v naši umetnosti, tj. ekspresionizmu in konstruktivizmu, saj je v njih deloval Srečko Kosovel. Učenci so pokazali veliko mero zanimanja, ker pouk ni potekal v klasičnem okolju, tj. v učilnici, in ker ni bil časovno omejen na šolsko uro, so bili učenci bolj sproščeni in tudi bolj angažirani.
Sledila je napoved teme in najava umetnika. V svoji predstavitvi je Kosovela in njegov čas predstavil na inovativen način. Predavanje je nadgradil s pripovedovanjem zgodb o pesniku, vanj je ves čas vključeval šale in dovtipe ter ga poživil z risanjem po tabli, zastavil jim je tudi problemsko nalogo, kar je učence zelo motiviralo za delo. Učenci so ga pozorno poslušali in tako spoznavali Kosovelovo življenje in delo, spoznali so ga tudi v drugi luči, ne zgolj kot pisca pesmi, ampak kot družbeno zelo aktivnega in angažiranega človeka, hkrati so si skušali predstavljati, kaj se je v času, ko je živel Srečko Kosovel, dogajalo v svetu in Sloveniji.
V koraku osmislitve umetnik ni sodeloval, učencem smo v tem koraku podrobno predstavili Srečka Kosovela in njegove pesmi. Devetošolci so z bralno učno strategijo z učnega lista poiskali bistvene podatke o pesniku in jih zabeležili v zvezek. Da bi utrdili znanje o pesniku, so v tem koraku dobili tudi domačo nalogo – poiskati so morali nekaj zanimivosti o obravnavanem avtorju. Pri tem smo jih usmerili na iskanje podatkov iz knjižnih virov in ne s spleta. Pri učencih smo opazili večjo zapomnitev učne snovi, kar se je odražalo v tem, da so domačo nalogo opravili vsi in da je bila le-ta dobro opravljena. Izkušnjo z umetnikom so vnašali v snov, bili so bolj zainteresirani, pokazalo se je več sodelovanja kot po navadi.
V naslednjem koraku, koraku dialoškost, smo jih seznanili z definicijo simbola, sledil je pogovor o simbolih, ki se najpogosteje pojavljajo v pesništvu. Razpravo smo od simbolov preusmerili na forme vive, jeklene skulpture, ki so značilne za naš kraj, veliko pa jih je tudi v okolici naše šole. Z učenci smo se sprehodili po naselju in ob vsaki formi vivi smo poiskali pet simbolov, ki se povezujejo z določeno formo vivo.
V razredu so nato predstavili zapise ob teh skulpturah. Učenci so učno snov dajali v kontekst, ves čas so se morali vračati na samo temo, torej na konstruktivizem. Temo so znali tudi osmisliti in konstruktivizem poiskati v neki novi situaciji, v formah vivah. V okviru tega koraka smo obiskali še Koroško osrednjo knjižnico Ravne na Koroškem, kjer sta knjižničarki predstavili njuno ustvarjanje konstruktivističnih pesmi. Ob popisu knjižnega gradiva sta namreč dobili idejo, da bi iz prvih besed naslovov knjig, ki so del postavitvene signature, ustvarili t. i. inventurno poezijo. Po metodi, ki sta jo uporabili knjižničarki, so se v pisanju konstruktivističnih pesmi preizkusili tudi sodelujoči učenci. Pri tem so nekateri izkazali veliko mero ustvarjalnosti.
Korak ustvarjalnost je ponovno potekal v sodelovanju z umetnikom, ki je konstruktivizem v tem koraku prenesel v strip. Najprej je učencem posredoval bistvene podatke o tem mediju. V stripu, ki so ga izdelali s pomočjo predloge, so učenci skušali združiti vse pridobljeno znanje o konsih, formah vivah, simbolih …
Prebrali smo nekaj Kosovelovih pesmi oz. konsov iz zbirke Integrali in tudi konstruktivistično pesem Boštjana Gorenca - Pižame, ki velja za nekakšno sodobno različico Kosovelovih pesmi. Devetošolci so iskali podobnosti in razlike med klasičnimi konstruktivističnimi pesmimi ter njihovimi modernimi različicami. Sledilo je delo v skupinah, kjer so iz barvnih naslovov časopisov izdelali likovno pesem v obliki forme vive in pisali pesmi o težavah mladih v današnjem času (torej njihove lastne konse). Učenci so z velikim zanimanjem prisluhnili konstruktivističnim pesmim in jih z veliko mero angažiranosti tudi analizirali. Zavzeto so iskali simbole v pesmih in jih razlagali. Nekateri učenci niso našli povezave med konstruktivistično pesmijo in formami vivami.
Ob zaključku projekta smo na matični šoli pripravili radijsko oddajo o obravnavani tematiki za učence od 4. do 9. razreda in dogodek za širšo javnost. Ob koncu šolskega leta smo tako v knjižnici dr. Franca Sušnika pripravili kulturno prireditev o Srečku Kosovelu za starše in postavili razstavo z najboljšimi izdelki učencev (portreti Srečka Kosovela, stripi, pesmi, lepljenke …). Vabilo na prireditev je krasil najboljši portret Srečka Kosovela, ki ga je narisal učenec priseljenec in ob tem požel ogromno navdušenja med učenci in učitelji šole, kar mu je olajšalo vključevanje v novo okolje. Vsi učenci so se udeležili kulturne prireditve, kljub temu da je bila v popoldanskem času in da so imeli številne obšolske dejavnosti.
Vabljeni tudi na ogled video posnetka Srečko kosovel in konstruktivizem. Za ogled video posnetka, kliknite na spodnjo sliko.
Viri:
Čapelnik, M. (v tisku). Kosovelov konstruktivizem v stripu. V strokovni monografiji SKUM: Prakse izvajanja umetnosti v vzgoji v vrtcih in šolah. Projekt SKUM.
Odmevni projekti VIZ-ov v šolskem letu 2018/19 - Zavod Petida
Več tudi na: