Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada

Film Bilo je nekoč


Datum novice: 07.07.2022

Naslov dogodka: Film Bilo je nekoč

Naziv VIZ: Otroški vrtec Ajdovščina

Sodelujoči: vzgojiteljica Klavdija Mikuš s skupino od 4 do 5 let starih otrok, sodelavca  v oddelku Jakob Černigoj in Kristina Curk, umetnika Tadej Bernik in Bojan Glavina, etnologinja Jasna Fakin Bajec, starši otrok, domačini, koordinatorica SKUM v vrtcu, Adrijana Stopar Peljhan, strokovna podpora UP PEF, Bogdana Borota.

Šolsko leto izvedbe: 2020/2021

Tema in cilji projekta

Tema projekta je bila ohranjanje in negovanje kulturne dediščine v kraju. V projektu so se povezovala umetniška (uprizoritvena, glasbena in likovna umetnost, multimedija) in neumetniška področja kurikuluma (družba, gibanje, jezik). Skozi šest mesečno izvajanje projekta smo prepoznali spremembe na področjih jezikovnega, likovnega, glasbenega in gibalnega razvoja, doživljanja in izražanja v umetnosti, doživljanja lastnega telesa in ugodja v gibanju ter poznavanja ožjega kulturnega in družbenega okolja. Otroci so pokazali, da zaupajo v lastne zmožnosti, da se med seboj dogovarjajo, usklajujejo mnenja, se spoštujejo, pa tudi povezujejo pri reševanju nalog. Postali so spretnejši pri rokovanju s fotoaparatom in pametnim telefonom.  Fotografijo so začeli spoznavati kot medij in umetniško delo. Izostrili so si vizualno percepcijo, kritično mišljenje in estetsko občutljivost.  

Pobuda

Pobudo smo prepoznali pri otrocih, ko so si z začudenjem ogledovali velike tem črno-bele fotografije razstave Stara kmečka opravila, ki so jo postavili člani Fotografskega društva Veno Pilon Ajdovščina v središču mesta.

Potek projekta

V vrtec smo povabili etnologinjo, ki je otrokom približala življenje nekoč preko ogleda starin in dokumentacije na primeru črno-belih fotografij. Neizkušenost otrok s tiskano fotografijo je vzbudila pozornost nam odraslim, pa tudi otrokom. Sledilo je povabilo fotografu, ki nam je vzgojiteljem in otrokom odstrl skrivnosti fotoaparata, fotografije in fotografiranja. Fotografijo smo spoznali kot medij in umetniško delo. Doživljanje slednjega smo poglobili z ogledom fotografske razstave.

Otroci so iz tedna v teden postajali bolj vešči v fotografiranju. Usvojili so tehniko postavljanja panoramske, ležeče, pokončne in detajlne fotografije. Pogosto so fotografirali drug drugega. Ta opažanja smo vključili v nadaljnje načrtovanje projekta v smeri spoznavanja vloge modela na fotografiji. Motivi in detajli so postali pravi izziv za iskanje in posnemanje. Prepoznavanje in opisovanje motivov na slikah in fotografijah je preraslo v njihovo uprizarjanje in fotografiranje.  

Preobrat v projektu je bil posledica zdravstvenih razmer covida-19. Vrnili smo se nazaj na izhodiščni cilj spoznavanja življenja nekoč. V sodelovanju s starši so otroci intervjuvali najstarejše sorodnike, kako so živeli, ko so bili otroci. Zbrali smo zanimive zgodbe, ki so orisovale predvsem življenje na kmetiji. Ob vrnitvi v vrtec smo otrokom zastavili vprašanje,  kako bi lahko življenje otrok nekoč predstavili drugim. Za nadaljevanje projekta je bila ključna naslednja pobuda otrok, ki jo razberemo iz njihovega pogovora.

»Če želimo pokazati dogajanje, se moramo premikati.« 

»Lahko se posnamemo.« 

»Oblečemo se tako kot včasih, in početi moramo tiste stare stvari.« 

Zanimiv je ponoven vpogled v proces, kako so otroci snovali scenarij za film. Potek dogodkov so si oblikovali z razvrščanjem fotografij, ki so jih sami izdelali ob obisku različnih prizorišč. Ko so bili s fotozgodbo zadovoljni so snovali dialoge, kaj naj bi se povedalo ob posameznem prizoru. Predloge smo odrasli zapisali, otroci pa so določene vsebine narisali.

Snemanje filma na kmetiji je bilo pravo doživetje. Otroci so bili igralci, režiserji in scenaristi, pa tudi izvrstni kritiki. Delovne posnetke so kritično komentirali, ko se je v kader prikradel kakšen detajl iz življenja danes in ne nekoč, kot na primer:

»Tam se vidi druge otroke, ki tekajo in nimajo starih oblačil.« 

Posamezne kadre filma smo združili v celoto. Nastal je nemi film, ki so ga otroci doživeli, kot da nekaj manjka. Seveda, bil je brez glasbe. Tudi pri tej nalogi se je pokazala iznajdljivost otrok. Skladatelju so povedali, kakšno glasbo si želijo ob določenih prizorih. Skladatelj se je vživel v zvočne predstave otrok in napisal zvočno bogate karakterne skladbe za klavir. Z glasbo je film dobil še tisto manjkajočo piko na i.

Promocija projekta

Povezave na objave dogodka so kot primer dobre prakse predstavljene v priročniku Dediščina v akciji (2022).

Prispevek je objavljen tudi v lokalnem časopisu Latnik (2022)

 

Vabljeni k ogledu filma Bilo je nekoč 

 qr-22

 

FOTOALBUM